Ali so športniki današnjega časa res boljši od prejšnjih?

Avtor: Sara Homan, diplomirana kineziologinja

Športniki nas vsakoletno navdušujejo s svojimi rekordi in novimi podvigi, ki premikajo meje mogočega. Če se obrnemo nazaj v preteklost, vidimo, kako zelo se je vsak šport spremenil. Pri vseh je prišlo do izboljšanja tehnike, opreme, novih pristopov treningov.  Spremenili pa so se tudi športniki, saj so si bili včasih zelo enakovredni, če gledamo telesne mere. Skozi leta so s številnimi študijami ugotovili, kaj najbolj doprinese uspehu v določenem športu. Da bi se lahko človek čim bolj približal idealnim smernicam, so se morale tudi njegove telesne mere nekoliko bolj usmeriti in prilagoditi športu, v katerem tekmuje. Do sprememb je prišlo tudi zaradi številnih tehnoloških napredkov. Ti so predvsem omogočili, da so športniki v boljših okoliščinah, kot tisti poprej. Tudi trenerji so skozi določeno obdobje spoznali, kateri pristopi so najboljši ter so z rednim in bolj sistematičnim pristopom treningom postali pametnejši in bolj kritični.

Olimpijski moto je hitreje, višje in močneje. In ta moto so atleti kmalu izpolnili. Ob spremljanju atletike nas je Usain Bolt vrsto let presenečal s svojimi rekordi, ki jih je navzven odtekel z lahkoto. Na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 je ameriški plavalec Michael Phelps osvojil 8 zlatih medalj. Padali so rekordi za rekordom in to ne samo v atletiki in plavanju. Vendar, da lahko športnik pride do takšnega uspeha, mora trdno garati. Vrhunski športniki, kot sta na primer Bolt in Phelps, so postavili neverjetne mejnike, ki bodo mnogim za vedno nedosegljivi. A ne vsem. Z vsakodnevnimi spoznanji o tem, kaj je mogoče spremeniti in kaj lahko izboljšamo, se počasi približamo in ob vrhunski predstavi tudi podremo rekorde. Ob tem dobimo občutek, da kot človeška rasa postajamo boljši in se neizprosno izboljšujemo, vendar, a je to res? Kaj se torej dogaja? V članku je predstavljenih nekaj praktičnih primerov iz različnih športov.

---

Tek

Leta 1936 je bil Jesse Owens lastnik svetovnega rekorda na razdalji 100m. Če bi Jesse Owens tekmoval na svetovnem prvenstvu leta 2013 na isti razdalji, bi imel do cilja še približno 4, 2 m, ko bi Usain Bolt bil že v cilju. Ta razdalja v šprintu pomeni veliko. Vendar potrebno je upoštevati, da je Usain Bolt štartal tako, da se je pognal iz štartnih blokov, ki so trdno pritrjeni na atletsko podlago. Na drugi strani je Jesse Owens, ki je tekel po pepelu pogorelega lesa. Ta podlaga je vzela veliko več energije iz njegovih nog. Namesto štartnih blokov, so z lopatico za sajenje izkopali dve luknji v podlago. Biomehanične analize hitrosti Owensovih sklepov so pokazale, da če bi tekel po isti podlagi kot Bolt, ne bi bil 4, 2 m za njim, temveč le en korak (Loria, 2016). To je razlika, ki jo je naredil velik napredek pri podlagi.

Če pogledamo daljšo razdaljo, je leta 1954 Roger Bannister postal prvi človek, ki je pretekel miljo pod štirimi minutami. Danes tak rezultat uspe skoraj vsakemu študentu, ki trenira, izjeme so tudi določeni srednješolci. Leta 2013 je 1314 tekačev preteklo miljo pod 4 minute, danes se to število samo še povečuje. Razlika je v tem, da je Roger Bannister tekel po mehkem pepelu, ki med tekom veliko bolj izčrpa tekačeve noge, kot pa sintetična podlaga, ki jo imamo danes. Zato so zopet opravili analize, ki so razkrile, da je tek po pepelu 1, 5% počasnejši, kot tisti, ki je na tartanu. Če bi ta 1, 5% prišteli vsakemu dosedanjemu tekaču, ki mu je to uspelo sicer na tartanu, jih od 1314 ostane samo še 530. 530 je veliko večja številka kot 1, a to je zato, ker se trenira veliko bolj pogosto in bolj inteligentno. Že otroci v srednjih šolah trenirajo profesionalno v primerjavi z Rogerjem Bannistrom, ki je treniral veliko manj. Zmagovalec maratona leta 1904 je pil podganji strup in žganje, medtem ko je tekel, saj je bil prepričan, da bo s tem povečal zmogljivost (Loria, 2016). Atleti v današnjem času so postali veliko bolj izobraženi glede sredstev, ki bi izboljšali njihov nastop. Tehnologija je napravila velik napredek v vseh športih.

---

Plavanje

Svetovni rekord v plavanju kravl na 100m se je skozi leta ves čas izboljševal, a če pogledamo graf, v določenih letih opazimo strme padce. Prvi padec opazimo leta 1956, kjer so plavalci začeli uporabljati podvodni obrat namesto ustavljanja in obračanja. Drugi večji padec se je zgodil leta 1976, ko so ob robove bazena postavili žlebove, kamor se je lahko iztekala voda. S tem so močno zmanjšali valovanje, ki je oviralo plavalce in jim jemalo moči. Zadnji padec pa sega v leto 2008, kjer so predstavili visoko tehnološke kopalke, ki so povzročile pravo tekmo med proizvajalci.

---

Kolesarstvo

Leta 1972 je belgijski kolesar Eddy Merckx postavil rekord za najdaljšo prevoženo razdaljo v eni uri, 49.431 km. Ta rezultat se je skozi leta izboljševal, sorazmerno s kolesi, ki so postajali lažji, bolj aerodinamični, vse do leta 1996, ko je rekord znašal 56, 375 km. Leta 2000 pa je mednarodna kolesarska zveza določila, da mora vsak, ki želi podreti ta rekord, tekmovati z enako opremo, kot tista iz leta 1972. In kako je z rekordom danes? Današnji rekord znaša 49.700 km. Razlika med letom 1972 in letom 2005 torej znaša 269 m (” The Hour Record”, b. d.). S tem so potrdili, da so bili kolesarji tudi po več kot 30 letih nazaj, skoraj enako zmogljivi, kot danes. Res pa je, da so pristopi k treningom popolnoma drugačni in veliko bolj usmerjeni in sistematično dodelani.

---

Ideali telesnih mer

Tehnologija ni edini dejavnik, ki daje športnikom možnost za napredek. Spremenili so se tudi potrebni geni za določen šport. V prvi polovici 20. stoletja so trenerji imeli idejo, da bi bil povprečni telesni tip najboljši. Povprečna višina, povprečna teža, ne glede na šport v katerem tekmujejo. To prepričanje lahko opazimo, če pogledamo telo elitnega skakalca v višino in elitnega metalca krogle iz leta 1920. Oba športnika imata enak telesni tip. Vendar ko so strokovnjaki, trenerji spoznali prednosti, ki jih lahko ima določen telesni tip pri določenem športu, se je pojavila velika selekcija. Telesa športnikov so se začela med seboj močno razlikovati. Danes so profesionalni metalci krogel za okoli 6, 5 cm višji in za 59 kg težji. Košarka je tudi eden izmed športov, pri katerem je pomembna telesna višina. Leta 1983 je NBA podpisala prelomno pogodbo, kjer so igralci postali partnerji lige in bili upravičeni do dohodkov prodanih vstopnic in televizijskih pogodb. Po celem svetu so množično pričeli iskati košarkarje, ki bi pripomogli do osvojitev naslova prvakov v NBA ligi. Skoraj čez noč se je delež moških v ligi NBA, ki so bili vsaj 213 cm visoki, podvojil na 10%. Danes, 1 od 10 NBA igralcev meri vsaj 213 cm. A moški visok 213 cm je nekaj neobičajnega v generalni populaciji. Strokovnjaki so ugotovili, da če v Ameriki poznamo moškega, ki v višino meri 213 cm (ali več), je 17% možnost, da ta moški igra v NBA ligi (Sanghvi, 2014). Torej v športih, kjer je pomembna velika telesna višina, se je višina športnikov povečala, enako vendar v obratni smeri, se je zgodilo v športih, kjer so manjše višine. Višina gimnastičark se je v zadnjih 30 let znižala iz povprečno 160 cm na 145 cm. Idealni telesni tip pri plavanju je dolg trup in kratke noge, pri teku pa je ravno obratno, dolge noge in kratek trup (Loria, 2016). V nekaterih primerih je iskanje za idealnimi tipi telesa, ki bi lahko potisnila atletske nastope še višje, povzročilo to, da so se populacije, ki prej nikoli niso tekmovale v določenem športu, kar naenkrat znašle med ostalimi tekmovalnimi populacijami.

Za primerjavo izpostavimo plavalca Michaela Phelpsa in Hichama El Guerrouja, ki je lastnik svetovnega rekorda na 1500m. Razlika med njima v telesni višini znaša 17, 78 cm vendar imata zaradi njunega športa oba enako dolžino nog (Epstein, 2013)

Lep primer so tudi kenijski dolgoprogaši, na katere gledamo kot ene izmed najboljših maratoncev. Kenijci, ki so najbolj zaslužni za odmevne rezultate, so del Kalenjinskega plemena, ki predstavljajo le 12% vsega prebivalstva v Keniji, a veliko večino elitnih tekačev v svetovnem merilu. Za Kalenjince je značilno, da imajo dolge noge z zelo tankimi deli na njihovih ekstremitetah. To je posledica evolucijskih prilagoditev. Noge delujejo kot nihalo, to pa je bolj učinkovito, če so noge dolge in tanke. Uspeh Kalenjincev spoznamo pri podatku, da je v zgodovini le 17 Američanov teklo maraton hitreje od dveh ur in 10 minut, medtem ko je tak rezultat uspel 32 Kalenjincem v oktobru leta 2011 (Warner, 2013)

---

Psihološka priprava

Prišlo je do sprememb tudi v psihološki pripravi športnikov. Možgani predstavljajo mejo, da ne uporabimo vse moči, ki nam je dejansko na voljo, saj bi se sicer lahko poškodovali. Vendar ker so skozi leta ugotovili, kako naši možgani delujejo, so se naučili tovrstne meje prestaviti. Človek je tako zmožen pretentati možgane, da ne bo v smrtni nevarnosti, če gre preko teh meja. Idealen primer najdemo v vzdržljivostnih in ekstremnih športih. Ultra vzdržljivost je nekoč veljala za škodljivo, vendar se zdaj zavedamo, da imamo lastnosti, ki so idealne za tovrstne športe. Sistem znojenja, ki skrbi za ohlajanje med tekom, ozki pas in dolge noge, velika površina sklepa za blaženje udarcev, stopalni lok, ki deluje kot vzmet, kratki prsti na nogah, ki so boljši za odrivanje, vse to so prednosti človeka. Španski vzdržljivostni tekač Kilian Jornet je tekel na 4, 478 visoko goro Matterhorn. Navpični vzpon meri več kot 2400m, Kilian pa se je vzpel na vrh in spustil dol pod tremi urami (Macdonald, 2013). Tovrstni podvigi so bili v preteklosti redek pojav. A kljub temu, da bi bili telesno konkurenčni današnjim ekstremistom, bi bili slabši v psihološki pripravi. Psihološka priprava je v senci tehnološkega napredka, ampak je prav tako pomembna, če ne celo bolj.

---

Sklep

Drugačna tehnologija, drugačni geni in drugačna psihološka pripravljenost. Inovacije v športu, ni pomembno ali je to nova talna podlaga, nova tehnika, lažja športna oprema, vsaka malenkost je po korakih pripomogla k velikim napredkom in odmevnim rezultatom. Ljudje že po naravi izbiramo načine, kako bi nekaj opravili s čim manj dela. In k temu stremimo tudi v športu, saj je prav tisti, ki v enaki tekmi porabi manj energije, običajno zmagovalec. Za ekonomično delovanje pa se zahtevajo čim bolj ugodne antropometrijske značilnosti, funkcionalne in gibalne sposobnosti ter seveda oprema. Vsakemu uspešnemu športniku sledi na milijone drugih, ki želi svojega predhodnika preseči. Tako kot so sledili Rogerju Bannisterju na milji. Kdo je sedaj boljši, bo še vedno odprto vprašanje, saj nas omenjeni napredki na vseh področjih zaslepijo. Res pa je, da je zavedanje, česa je v resnici sposobno človeško telo, pripeljalo do športnikov, ki so močnejši, hitrejši in pametnejši kot kdaj koli.

---

Literatura

1. Cripps, A. (2015). A History of Cycling in n+1 Objects: No. 3 – Merckx’s Hour Record Bike, 1972. Cycle history. Pridobljeno iz https://cyclehistory.wordpress.com/2015/03/05/a-history-of-cycling-in-n1-objects-no-3-merckxs-hour-record-bike-1972/
2. Epstein, D. J. (2013). The sports gene: What makes the perfect athlete.
3. Loria, K. (2016). People are stronger and faster than ever before, but the reason why isn’t what you think. Bussines insider. Pridobljeno iz https://www.businessinsider.com/olympics-athletics-sports-performance-history-world-records-2016-8
4. Macdonald, D. (2013). Kilian Jornet Shatters Matterhorn Speed Record. Climbing. Pridobljeno iz https://www.climbing.com/news/kilian-jornet-shatters-matterhorn-speed-record/
5. Peters, J. (2017). The Device That Democratized the Foot Race. The Atlantic. Pridobljeno iz https://www.theatlantic.com/technology/archive/2017/05/on-your-marks/528321/
6. Rosenberger, M. (2016). His final race over, Michael Phelps’s influence on swimming hard to measure. Sports Illustrated. Pridobljeno iz https://www.si.com/olympics/2016/08/14/michael-phelps-rio-olympics-gold-medal-final-race
7. Running science. (2017). Pridobljeno iz https://runningscience.co.za/2017/11/27/nike-zoom-vaporfly-4-improved-performance-unfair-advantage/coepe6rxyaa3ytu/
8. Sanghvi, V. (2014). How has height changed over time in the NBA?. To the mean. Pridobljeno iz http://www.tothemean.com/2014/08/26/height-distributions-in-nba.html
9. Schaap, J. (2016). How Jesse Owens’ Childhood Made Him the Champion Seen in Race. Time.  Pridobljeno iz http://time.com/4227802/jesse-owens-race-triumph-excerpt/
10. Warner, G. (2013). How One Kenyan Tribe Produces The World’s Best Runners. National public radio. Pridobljeno iz https://www.npr.org/sections/parallels/2013/11/01/241895965/how-one-kenyan-tribe-produces-the-worlds-best-runners
11. The Hour Record. (b. d. ). Wolfgang Menn. Pridobljeno iz http://www.wolfgang-menn.de/hourrec.htm

---

Viri slik

• Naslovna slika: https://www.quantamagazine.org/infinite-powers-usain-bolt-and-the-art-of-calculus-20190403/
• Slika 1: https://time.com/4227802/jesse-owens-race-triumph-excerpt/
• Slika 2: Running Science, 2017
• Slika 3: https://veloaficionado.com/blog/the-cannibal-first-giro-ditalia-hall-of-fame-inductee
• Slika 4: Warner, 2013

---

Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.