Vnete pokostnice – kaj pa zdaj?


Vnete pokostnice ali strokovno medialni tibialni stresni sindrom so bolečine na prednjem delu goleni, ki se pojavijo ob vadbi in se poslabšajo z njenim nadaljevanjem. Prisotna je bolečina na dotik, stanje pa se praviloma izboljša ob počitku. Poškodba se pojavi pri do 20% tekačev, bolj pa so ji podvržene ženske.


Kazalo vsebine

  1. Kazalo vsebine
  2. Kaj sploh so vnete pokostnice?
  3. Mehanizem poškodbe
  4. Znaki in simptomi
  5. Dejavniki tveganja za poškodbo
  6. Odpravljanje bolečin
  7. Preventiva
  8. Viri slik

Kaj sploh so vnete pokostnice?

Z izrazom “vnete pokostnice” označujemo klinično stanje s strokovnim nazivom medialni tibialni stresni sindrom. Le-to je posledica ponavljajočih se obremenitev, ki prizadenejo periost oziroma vezivno ovojnico golenice, zato je to klasična preobremenitvena oziroma “overuse” poškodba, ki večinoma prizadene aktivno populacijo, še posebej tekače in vojake.

Za poškodbo je značilna bolečina na prednji strani goleni, ob notranjem/medialnem robu golenice. Bolečina se navadno na dotik še poslabša, prav tako pa se poslabša, če izvajanih aktivnosti ne prilagodimo ali volumen treninga celo povečamo.

V literaturi se kot stopnjo pojavnosti poškodbe navaja med 13,6% in 20% pri tekačih in celo do 35% pri vojakih.

(povzeto po Franklin idr., 2015)


Mehanizem poškodbe

Ker je poškodba preobremenitvenega značaja, do nje pride ob nenadnih povečanjih volumna obremenitve, treninga in količine t. i. “high impact” vaj (npr. pliometrija – skoki in poskoki). Nenadno povečanje volumna treninga je razlog za povečanje števila mikropoškodb, ki se nabirajo na kortikalnem delu golenice. Običajno se na mestu poškodbe pojavi tudi periostitis (vnetje vezivne ovojnice), ki je povezan s pripenjališči tetiv mišic soleusa, flexor digitorum longusa in tibialis posterior.

Slika 1: Zgradba dolgih kosti

Mehanizem poškodbe je vlek med mišičnimi vlakni, pokostnico in kostnimi mikropoškodbami. Kljub temu je zaenkrat še neznano, ali do periostitisa pride pred kostnimi mikropoškodbami ali pa se to zgodi v obratnem vrstnem redu.


Znaki in simptomi

Odkrivanje in diagnoza vnetih pokostnic na srečo ni težka. Tovrstno vnetje je namreč enostavno diagnosticirati s pregledom zgodovine tovrstnih poškodb in ustreznim zdravniškim pregledom (Winters, 2018). Med najbolj pogoste simptome spada bolečina na robovih spodnjih 2/3 golenice, ki se poslabša med in po vadbi ter se izboljša s počitkom.

Kljub temu je priporočljiv strokovni pregled bolečega predela, da se izloči morebitna nevarnost drugih poškodb. Ob hujših oblikah poškodbe se priporoča tudi slikanje z magnetno resonanco, da se izloči možnost stresnega zloma golenice.


Dejavniki tveganja za poškodbo

Med glavne dejavnike tveganja se uvrščajo:

  • Spol: Ženski spol je za vnetje pokostnic bolj dovzeten (Reinking idr., 2017)
  • Prejšnje vnetje pokostnic močno poveča tveganje za ponovno poškodbo (Reinking idr., 2017)
  • (Pre)visok ITM (Reinking idr., 2017)
  • Tehnika teka
  • Stopnja pronacije stopala: Becker in sodelavci (2017) navajajo, da je tveganje za vnetje pokostnic višje ob večji everziji (zvračanju navznoter) stopala med tekom
  • Gibljivost iztegovalk gležnja: Slabša gibljivost iztegovalk gležnja poveča tveganje za poškodbo (Becker idr., 2017)
  • Gibljivost notranjih rotatorjev kolka: Večja notranja rotacija kolena med upogibom le-tega poveča tveganje za poškodbo (Reinking idr., 2017)
  • Pomanjkanje vitamina D in kalcija

Kot nadaljnje dejavnike tveganja pa se navaja še večjo togost mišic tibialis posterior in flexor digitorum longus (Saeki idr., 2018), nižjo kostno gostoto (Franklyn in Oakes, 2015), slabšo gibljivost prečnega stopalnega loka (Kudo in Hatanaka, 2015), povečan varus kolena (Becker idr., 2017) in večji razpon gibanja subtalarnih sklepov (sklep na zadajšnjem spodnjem delu gležnja) med kontaktom s tlemi pri teku (Akiyama idr., 2015).


Več o preventivi pred pogostimi tekaškimi poškodbami lahko izveš v našem webinarju:


Odpravljanje bolečin

Odpravljanje bolečin je večinoma konzervativno, v začetnih fazah s posvečanjem pozornosti odpravljanju vnetja skozi počitek, fizioterapijo in prilagoditev aktivnosti. Glavni poudarek kasnejših faz odpravljanja bolečin pa je krepitev mišic stopala in dorzalnih upogibalk gležnja. Poleg tega je ob opaznih biomehanskih nepravilnostih potrebna korekcija tehnike teka ali drugih gibanj, ki jih posameznik izvaja.

Barton in sodelavci (2016) navajajo, da lahko korekcija tehnike teka z ustreznimi navodili in povratnimi informacijami predstavlja izredno pomemben faktor v odpravljanju in vnaprejšnjemu preprečevanju ponovitve poškodbe. To lahko dosežemo z ustreznimi povratnimi informaciji strokovnjaka ter z dodatkom podpornih vaj za krepitev mišic stopala in gležnja ter vaj za razvoj gibljivosti.

Ob opaznih biomehanskih nepravilnostih je nujno potrebna korekcija tehnike teka (Barton idr., 2016)

Poleg tega se v literaturi kot dokazano ustrezne metode za pospeševanje zdravljenja oziroma zmanjšanje obremenitev na golenico navaja še kinesio taping (Griebert idr., 2016), klasični taping (Kim in Park, 2017),  ortopedske vložke za tekaško obutev (Naderi idr., 2019) in masažo (Fogarty, 2015).

medi-96-e8714-g004
Slika 2: Primer kinesio tapinga in klasičnega tapinga v pomoč rehabilitaciji vnetih pokostnic (Griebert idr., 2016)

Obstaja tudi večje število drugih metod zdravljenja, kjer uporaba v praksi dokazuje uporabnost le-teh. To so na primer hlajenje z ledom, kompresijske nogavice, Tecar terapija, ipd. Ob ustreznem pristopu k odpravljanju poškodbe, je le-to mogoče v celoti odpraviti, a je potrebno zgodnje ukrepanje, da se poškodba ne razvije v že omenjen stresni zlom.


Preventiva

Preventiva pred poškodbo je pravzaprav precej podobna ostalim preventivnim programom za tekaške poškodbe. Temelji namreč na vadbi in ohranjanju ustrezne tekaške tehnike (videoanaliza s povratnimi informacijami, vadba elementov tekaške abecede, …), vadbi za moč mišic gležnja in stopala, raztezanju mišic gležnja in stopala ter proprioceptivni vadbi.

Poleg tega je potrebno program treninga ustrezno prilagoditi posamezniku, skrbno spremljati skupen volumen in intenzivnost treninga ter ju postopno povečevati.


V primeru težav z vnetjem pokostnic ali podobnimi bolečinami, smo vam na voljo za strokovno pomoč – kontaktirajte nas za brezplačni uvodni sestanek.


Avtor: Nejc Bončina, magister kineziologije 

Instagram: nejcboncina 
E-pošta: nejc.boncina@gmail.com
LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/nejcboncina/


Literatura

  1. Barton, C. J., Bonanno, D. R., Carr, J., … in Menz, H. B. (2016). Running retraining to treat lower limb injuries: a mixed-methods study of current evidence synthesised with expert opinion. British Journal of Sports Medicine, 50(9):513-526.
  2. Becker, J., James, S., Wayner, R., … in Chou, L. S. (2017). Biomechanical Factors Associated With Achilles Tendinopathy and Medial Tibial Stress Syndrome in Runners. American Journal of Sports Medicine, 45(11):2614-2621.
  3. Franklyn, M. in Oakes, B. (2015). Aetiology and mechanisms of injury in medial tibial stress syndrome: Current and future developments. World Journal of Orthopaedics, 6(8):577-89.
  4. Winters, M. (2018). Medial tibial stress syndrome: diagnosis, treatment
    and outcome assessment (PhD Academy Award). British Journal of Sports Medicine.
  5. Saeki, J., Nakamura, M., Nakao, S., … in Ichihashi, N. (2018). Muscle stiffness of posterior lower leg in runners with a history of medial tibial stress syndrome. Scandinavian Journal Of Medicine and Science in Sports, 28(1):246-251.
  6. Mucha, M. D., Caldwell, W., Schlueter, E. L., … in Hassen, A. (2017). Hip abductor strength and lower extremity running related injury in distance runners: A systematic review. Journal of Science and Medicine in Sports, 20(4):349-355.
  7. Reinking, M. F., Austin, T. M., Richter, R. R. in Krieger, M. M. (2017). Medial Tibial Stress Syndrome in Active Individuals: A Systematic Review and Meta-analysis of Risk Factors. Sports Health, 9(3):252-261.
  8. Kudo, S. in Hatanaka, Y. (2015). Forefoot flexibility and medial tibial stress syndrome. Journal of Orthopaedic Surgery (Hong Kong), 23(3):357-360.
  9. Akiyama, K., Noh, B., Fukano, M., … in Fukubayashi, T. (2015). Analysis of the talocrural and subtalar joint motions in patients with medial tibial stress syndrome. Journal of Foot and Ankle Research, 8:25.
  10. Kim, T. in Park, J. C. (2017). Short-term effects of sports taping on navicular heightnavicular drop and peak plantar pressure in healthy elite athletes: A within-subject comparison. Medicine (Baltimore), 96(46):e8714.
  11. Naderi, A., Degens, H. in Sakinepoor, A. (2019). Arch-support foot-orthoses normalize dynamic in-shoe foot pressure distribution in medial tibial stress syndrome. European Journal of Sports Science, 19(2):247-257.
  12. Fogarty, S. (2015). Massage treatment and medial tibial stress syndrome; A commentary to provoke thought about the way massage therapy is used in the treatment of MTSS. Journal of Bodywork and Movement Therapies, 19(3):447-452.
  13. Griebert, M. C., Needle, A. R., McConnell, J. in Kaminski, T. W. (2016). Lower-leg Kinesio tape reduces rate of loading in participants with medial tibial stress syndrome. Physical Therapy in Sports, 18:62-67.

Viri slik


Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.

5 thoughts on “Vnete pokostnice – kaj pa zdaj?

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.