Pomen telesne dejavnosti na delovnem mestu

Avtor: Nejc Bončina, magister kineziologije

---

Ena izmed značilnosti sodobnega načina življenja je vsekakor (pre)velika količina vsakodnevnega sedenja, ki se žal še povečuje. Pa naj bo to na delovnem mestu, kjer so mu še posebej izpostavljeni t. i. sedeči poklici, ali pa v prostem času, za katerega je prav tako značilna vedno bolj pogosta telesna nedejavnost. Za delovno okolje je tako vse bolj značilen pojav bolečin, v porastu je tudi bolniška odsotnost z delovnega mesta. Kaj lahko storimo, da bo bolečin čim manj, delovna produktivnost pa večja, pa v današnjem zapisu.

---

Kazalo vsebine

1. Kazalo vsebine
2. Telesna nedejavnost
3. Trenutni trendi telesne dejavnosti na delovnem mestu
4. Trendi bolečin na delovnem mestu
5. Vpliv telesne dejavnosti na delovnem mestu na zdravje in bolečine
6. Motivacija za vadbo na delovnem mestu
7. Kako biti na delovnem mestu bolj telesno aktiven?
8. Sklep
9. Literatura

---

Telesna nedejavnost

O negativnih vplivih sedečega načina življenja danes že obstajajo trdni dokazi, ki le-tega postavljajo v sam vrh dejavnikov tveganja za razvoj nekaterih kroničnih nalezljivih bolezni (Malm idr., 2019), poleg tega je telesna dejavnost postala eden izmed vodilnih dejavnikov za prezgodnjo umrljivost. Telesna nedejavnost je na primer dokazano povezana s povečanim tveganjem za pojav depresije (Huang idr., 2020), sladkorne bolezni tipa 2 (Patterson idr., 2018), srčno-žilne bolezni (Stamatakis idr., 2019), idr.

Kot enega izmed najpogostejših razlogov za telesno nedejavnost se navaja pomanjkanje časa (Arrogi idr., 2017), razlogi zanj pa so različni – domača opravila in pa čas, preživet na delovnem mestu.

---

Trenutni trendi telesne dejavnosti na delovnem mestu

Odrasli danes več kot tretjino svojega življenja preživijo na delovnem mestu (Zovko in Filipič Jeras, 2020). Tudi delo od doma, ki je danes vse pogostejša oblika zaposlitve, vodi do povečanja obsega časa, ki ga preživimo sede (Zovko in Filipič Jeras, 2020). Temu primerno pozornost je tako potrebno namenjati skrbi za zdravje tudi na delovnem mestu.

Situacija v zadnjih letih v Sloveniji glede na podatke s strani NIJZ namreč ni rožnata. V zadnjih letih se število odsotnosti z dela oziroma nezmožnosti za delo povečuje (NIJZ, 2019), k čemur so npr. leta 2019 prispevale bolezni (62% dni) in poškodbe (19% dni) (NIJZ, 2019). V letu 2019 je bila bolniška odsotnost na primer kar za 29,6% večja kot v letu 2014 (NIJZ, 2019).

Bolniška odsotnost je sicer bolj značilna za ženski spol, ženske so v letu 2019 namreč zabeležile kar 59% več dni bolniške odsotnosti (NIJZ, 2019), a se število odsotnosti povečuje tudi pri moških.

---

Trendi bolečin na delovnem mestu

Najpogostejši vzrok za odsotnost z dela ostajajo mišično-skeletne težave (Crawford idr., 2020). Na delovnem mestu so najpogosteje prizadeti telesni segmenti hrbtenica (vratni in ledveni del), ramenski obroč in zgornje okončine (Kofol-Bric, 2010).

Najpogostejše so nespecifične bolečine v križu – dolgotrajno sedeče delo ima na primer vpliv na zmanjšanje vzdržljivosti hrbtnih mišic, kar je dokazan pokazatelj bolečin v križu (Bilban in Repar, 2009). Poleg tega prisilne drže in ponavljajoči se gibi lahko vodijo tudi do bolečin v vratu, ramenih, med lopaticami in glavobole (Koščak Tivadar, 2015).

---

Vpliv telesne dejavnosti na delovnem mestu na zdravje in bolečine

V Sloveniji na srečo obstajajo smernice in obveze podjetjem, ki morajo izvajati programe promocije zdravja na delovnem mestu (Ministrstvo za zdravje, 2015), kar je vsekakor spodbudno, saj je vsak ukrep v smeri promocije zdravja več kot dobrodošel. So pa ti program za zaposlene trenutno prostovoljni (Ministrstvo za zdravje, 2015), zato je vsekakor zaželena dodatna promocija pozitivnih učinkov telesne dejavnosti in spodbujanje k udeležbi omenjenih programov.

Ob večji količini telesne dejavnosti lahko računamo na zmanjšanje količine bolniških odsotnosti, manjšo pojavnost bolečin na delovnem mestu, večje zadovoljstvo pri delu in tudi večjo delovno produktivnost. Søgaard in Sjøgaard (2017) v svoji raziskavi na primer navajata, da izvajanje vadbe na delovnem mestu značilno povečuje učinkovitost delavcev, poleg tega pa izboljšuje tudi njihovo zadovoljstvo.

---

Motivacija za vadbo na delovnem mestu

Kot krivec za zmanjšanje količine telesne dejavnosti se pogosto omenja tudi stres. Povečana raven stresa dokazano poslabša prizadevanja za telesno aktivnost posameznikov (Stults-Kolehmainen in Sinha, 2014). Stresorji so lahko osebnega izvora, pogosto pa so tudi poklicni. Med pogoste poklicne stresorje na primer spadajo slabi delovni pogoji, delovni čas, delo samo, stil vodenja, delovna klima, itd. (McGregor idr., 2018).

Povečana raven stresa dokazano poslabša prizadevanja za telesno aktivnost posameznikov.

(Stults-Kolehmainen in Sinha, 2014)

Spodbujanje delodajalcev, da skrbijo za zdravje svojih delavcev, je postalo strateški cilj, saj se bo vsak vložek v zdravje delavca in njegovo zadovoljstvo pri delu bogato obrestoval (Bilban, 2005) skozi prej omenjeno povečevanje produktivnosti in zmanjšanje bolniških odsotnosti z dela.

---

Kako biti na delovnem mestu bolj telesno aktiven?

Pogosto zasledimo tudi, da se ljudje z vadbo ne ukvarjajo, saj mislijo, da je za kakršenkoli viden rezultat potrebno relativno veliko dela in truda. K sreči pa temu ni tako.

K dvigu skupne porabe dnevne energije pripomore pravzaprav že vsaka telesna dejavnost (Ratzlaff idr., 2010), zato so lahko v pomoč že majhne, a pomembne prilagoditve, kot so na primer hoja po stopnicah namesto uporabe dvigala, aktivni prihod na delo (hoja, kolo) in izvajanje aktivnih odmorov (Piercy idr., 2018). Podobno velja tudi pri športni vadbi – že relativno majhna količina vadbe na delovnem mestu kaže na pozitivne učinke. Dalager idr. (2015) poročajo o pozitivnem vplivu izvajanja kombinacije aerobne vadbe, vadbe za moč in razteznih vaj v skupnem obsegu le 60 minut tedensko. Seveda pa so pozitivni učinki na zdravje ob večji količini telesne aktivnosti še bolj izraziti.

Poleg tega so lahko v veliko pomoč že redni, kratki in enostavni aktivni odmori. Z izvajanjem aktivnih odmorov na delovnem mestu omogočimo prekinitev neke dejavnosti, kar pomaga preprečevati učinke dolgotrajnih prisilnih drž na delovnem mestu (Zovko in Filipič Jeras, 2020).

V boju proti pojavu bolečin nam lahko dokazano pomagajo tudi različne ergonomske prilagoditve delovnega mesta, kot so uporaba nastavljivih stoječih/sedečih miz, prilagoditev sedala, višine zaslona, ipd.

---

Sklep

Ob koncu je smiselno omeniti, da je k promociji vadbe in zdravega življenjskega sloga na delovnem mestu potrebno pristopati aktivno. Le brošure in plakati na temo ozaveščanja o telesni drži in izvajanju vaj na delovnem mestu žal ne dajejo dolgoročnih pozitivnih rezultatov (Aghilinejad idr., 2015). Za preprečevanje nastanka bolečin in težav avtorji navajajo, da je potrebno vaje izvajati organizirano in pod vodstvom strokovnjakov. Ukrepi promocije zdravja na delovnem mestu naj se poleg individualno razlikujejo glede na naravo poklica, ki ga posameznik opravlja ter glede na individualne potrebe posameznika.

Vseeno velja, da je vsaka telesna dejavnost na delovnem mestu boljša kot nič ter da je skrb za zdravje in zadovoljstvo svojih zaposlenih vsekakor dobra (poslovna) investicija.

---

---

Literatura

1. Zovko, V. in Filipič Jeras, K. (2020). Pomen telesne dejavnosti na delovnem mestu. Revija Šport. Ljubljana: Inštitut za šport.
2. Malm, C., Jakobsson, J. in Isaksson, A. (2019). Physical Acitvity and Sports – Real Health Benefits: A Review with Insight into the Public Health of Sweden. Sports, 7(5): 127.
3. Huang, Y., Li, L., Gan, Y., … in Lu, Z. (2020). Sedentary behaviors and risk of depression: a meta-analysis of prospective studies. Traditional Psychiatry, 10(1): 1-10.
4. Patterson, R., McNamara, E., Tainio, M., … in Wijnendaele, K. (2018). Sedentary behaviour and risk of all-cause cardiovascular and cancer mortality, and incident type 2 diabetes: a systematic review and dose response meta-analysis. European journal of epidemiology, 33(9): 811–829.
5. Stamatakis, E., Gale, J., Bauman, A., … in Ding, D. (2019). Sitting Time, Physical Activity, and Risk of Mortality in Adults. Journal of the American College of Cardiology, 73(16): 2062–2072.
6. NIJZ. (2019). Zdravstveno stanje prebivalstva. Pridobljeno 16.11.2021 s [https://www.nijz.si./sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2016/2.6_bs_2016.pdf](https://www.nijz.si./sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/2.6_bs_2019.pdf)
7. Ministrstvo za zdravje. (2015). Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Uradni list RS, št. 58/15.
8. Stults-Kolehmainen, M. A. in Sinha, R. (2014). The effects of stress on physical activity and exercise. Sports medicine (Auckland, N.Z.), 44(1): 81–121.
9. Piercy, K. L., Troiano, R. P., Ballard, R. M., … in Olson, R. D. (2018). The Physical Activity Guidelines for Americans. JAMA, 320(19): 2020–2028.
10. Ratzlaff, C. R., Doerfling, P., Steininger, G., … in Kopec, J. (2010). Lifetime trajectory of physical activity according to energy expenditure and joint force. Arthritis care & research, 62(10): 1452-1459.
11. McGregor, A., Ashbury, F., Caputi, P. in Iverson, D. (2018). A Preliminary Investigation of Health and Work-Environment Factors on Presenteeism in the Workplace. Journal of occupational and environmental medicine, 60(12): 671–678.
12. Bilban, M. (2005). Analiza zdravstvenega stanja pilotov, usmerjena v telesno aktivnost kot dejavnik preprečevanja tveganja za bolezni srca in ožilja. Zdravstveno varstvo, 44(3): 140-150.
13. Kofol-Bric, T., Hočevar Grom, A., Trdič, J., … in Albreht, T. (2010). Skeletno-mišične bolezni. Zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS.
14. Aghilinejad, M., Kabir-Mokamelkhah, E., Labbafinejad, Y., … in Hosseini, H. R. (2015). The role of ergonomic training interventions on decreasing neck and shoulders pain among workers of an Iranian automobile factory: a randomized trial study. Medical journal of the Islamic Republic of Iran, 29: 190.
15. Søgaard, K. in Sjøgaard, G. (2017). Physical Activity as Cause and Cure of Muscular Pain: Evidence of Underlying Mechanisms. Exercise and sport sciences reviews, 45(3): 136–145.
16. Dalager, T., Bredahl, T. G., Pedersen, M. T., … in Sjøgaard, G. (2015). Does training frequency and supervision affect compliance, performance and muscular health? A cluster randomized controlled trial. Manual therapy, 20(5): 657–665.
17. Bilban, M. in Repar, A. (2009). Problemi sedečih delovnih mest. Delo in varnost, 54(6): 42-52.
18. Koščak Tivadar, B. (2015). Obremenitve zgornjega dela telesa pri pretežno sedečem načinu življenja sodobnega človeka. Elektrotehniška revija.
19. Arrogi, A., Schotte, A., Bogaerts, A., … in Seghers, J. (2017). Short- and long-term effectiveness of a three-month individualized need-supportive physical activity counseling intervention at the workplace. BMC public health, 17(1): 52.
20. Crawford, J. O., Berkovic, D., Erwin, J., … in Woolf, A. (2020). Musculoskeletal health in the workplace. Best practice & research. Clinical rheumatology, 34(5): 101558.

---

Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.