Plantarni fasciitis – odpravljanje bolečin v stopalu

Avtor: Nejc Bončina, magister kineziologije

---

Plantarni fasciitis je boleče stanje, za katerega je značilna bolečina v predelu pete in stopalnega loka. Gre za preobremenitveno poškodbo, ki je ena izmed najpogostejših razlogov za bolečino na področju pete. Največja bolečina je prisotna zjutraj, vendar lahko postane prisotna tudi pri vsakodnevnih dejavnostih (Arnold in Moody, 2018). Najpogosteje se s plantarnim fasciitisom spopadajo tekači in plesalci, poleg športnikov pa je plantarni fasciitis značilen za poklice, kjer se večino delavnika opravi stoje.

---

Kazalo vsebine

1. Kazalo vsebine
2. Anatomija
3. Zakaj in kako pride do plantarnega fasciitisa?
4. Kako preprečiti bolečine v stopalu?
5. Kako odpraviti bolečine v stopalu?
   1. Postavljanje diagnoze
   2. Odpravljanje bolečin v stopalu
6. Sklep
7. Literatura

---

Anatomija

Plantarna fascia je pas vezivnega tkiva, ki izhaja i petnice in se narašča na nožne prste. Tkivo prekriva spodnji del stopala, nudi oporo stopalnemu loku in omogoča njegovo statično in dinamično stabilizacijo (Lareau idr., 2014). Poleg tega preprečuje pretirano dorzalno fleksijo in prerazporeja sile na stopalo med obremenitvijo.

---

Zakaj in kako pride do plantarnega fasciitisa?

Plantarni fasciitis naj bi po statistikah prizadel okrog 10% splošne populacije – v 83% primerov so to aktivni delovni odrasli med 25. in 65. letom (Buchanan in Kushner, 2022), bolj ogrožen pa je ženski spol (Taunton idr., 2002).

Najpogosteje je za poškodbo kriva preobremenitev stopala, za katero so značilne mikropoškodbe in degeneracija kolagena v plantarni fascii. Do preobremenitve običajno pride pri ljudeh, ki veliko časa preživijo na nogah. Vzrok je lahko služba (t. i. “stoječi poklici”, vojska) ali pa športno udejstvovanje v plesu ali teku. Plantarni fasciitis naj bi predstavljal kar 5-18% vseh tekaških poškodb (Arnold in Moody, 2018).

Tveganje za pojav bolečin močno poveča prehiter dvig obsega in/ali intenzivnosti treninga, veliko hoje ali teka po trdi podlagi in neustrezna obutev, kot je na primer pogosta nošnja natikačev. Poleg tega tveganje za plantarni fasciitis poveča prevelika telesna masa, previsok ali prenizek stopalni lok (plosko stopalo) v kombinaciji s preveliko dinamično pronacijo stopala med hojo in tekom.

Možnost pojava bolečin poveča tudi neustrezna gibljivost zadnje lože in mečnih mišic (Pearce idr., 2021), kar po t. i. “windlass mehanizmu” poveča obremenitev stopala.

---

Kako preprečiti bolečine v stopalu?

Ključno pri preventivi pred bolečinami v stopalu je zmanjšanje naštetih dejavnikov tveganja. V praksi to pomeni, da smo zelo pozorni na ustrezno postopnost dviga obsega in intenizvnosti vadbe, uporabljamo ustrezno obutev (podpora stopalnemu loku) in redno izvajamo vaje za povečanje gibljivosti mečnih mišic in stopala ter vaje za krepitev stopalnih mišic.

Kljub temu pa poškodbe praviloma ni mogoče v celoti preprečiti, zato je potrebno biti pozoren na vse morebitne začetne simptome poškodbe, da se lahko njenega odpravljanja lotimo čim prej.

---

Kako odpraviti bolečine v stopalu?

Postavljanje diagnoze

Da lahko bolečine vstopalu uspešno odpravimo, je najprej potrebno postavljanje ustrezne diagnoze, zato v primeru bolečin v stopalu priporočamo obisk zdravnika ali specialista. Ta bo najprej izvedel ustrezen pregled, s katerimi bo izločil ostale morebitne poškodbe, kot je lahko na primer stresni zlom petnice ali pa Ahilarna tendinopatija, nato pa bo podal navodila in priporočila za odpravljanje bolečin.

Običajno med simptome plantarnega fasciitisa uvrščamo:

• Občutljivost v področju petnice, ki se širi po plantarni fascii (Tenforde idr., 2016)
• Jutranja bolečina – bolečina, ko ob prvi jutranji obremenitvi stopala (bolečina pri peti ob prvem koraku)
• Bolečina ob pritisku na področje okoli pete
• Šepanje ali hoja bolj po prstih
• Bolečina je slabša po hoji po trdi podlagi ali bosonogi hoji

Lahko je prisotna tudi zadebelitev plantarne fascie v področju pete (Draghi idr., 2017), kar zdravnik ugotovi z ustreznim pregledom.

---

Odpravljanje bolečin v stopalu

Ali je potrebno plantarni fasciitis operirati? Praviloma ne. Operativni poseg se po smernicah (American Orthopaedic Foot and Ankle Society) odsvetuje, če oseba pred tem ni izvedla vsaj 6 mesecev konzervativne rehabilitacije in ta ni imela učinka.

Konzervativno odpravljanje plantarnega fasciitisa običajno traja več tednov ali celo mesecev (odvisno od resnosti poškodbe), je pa 90% konzervativnega zdravljenja (fizioterapija in vadba) uspešnega (McPoil idr., 2008).

V prvi fazi konzervativneega zdravljenja je potrebno prilagoditi aktivnosti, da zmanjšamo bolečine in omejimo vnetje. Zmanjša se torej volumen teka, pri stoječih poklicih pa se priporoča izvajanje rednih odmorov za sedenje, s katerimi razbremenimo stopalo. Smiselna je tudi uporaba obutve, ki nudi ustrezno podporo stopalnemu loku ali/in uporaba vložkov za obutev s podporo stopalnega loka (Lee idr., 2009). V veliko pomoč je lahko fizioterapevtska obravnava, kjer z ustreznimi metodami zmanjšamo vnetje in pospešimo celjenje tkiva.

V drugi fazi je cilj doseganje ustrezne gibljivosti plantarne fascie in mečnih mišic, kar dosežemo z miofascialnim sproščanjem (masaža plantarne fascie z žogico) in razteznimi vajami. Pridobljeno ustrezno gibljivost nato nadgradimo s krepitvijo stopalnih mišic. Med nekatere vaje spadajo “pobiranje brisače”, upogibi palca z elastiko in dvigi na prste z dvignjenimi prsti.

Vmes ne pozabiti tudi na to, da telesne aktivnosti ni potrebno in ni priporočljivo v celoti prekiniti, ampak tvegane aktivnosti (hoja, tek) raje zamenjajte z drugimi manj tveganimi (kolo).

---

V primeru težav z bolečinami v stopalu nas lahko kontaktirate za uvodni sestanek – skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev:

---

Sklep

Plantarni fasciitis je poškodba, za katero so značilne bolečine v stopalu v področju pete, ki so najhujše zjutraj. Ker je poškodba preobremenitvena, je največji dejavnik tveganja za njen pojav prehitro povečanje obsega in intenzivnosti treninga v kombinaciji z neustrezno gibljivostjo mečnih mišic, neustrezno višino mečnih mišic in uporabo neustrezne obutve. Stanje torej preprečujemo s pazljivim načrtovanjem treninga ter rednim izvajanjem razteznih in krepilnih vaj. V primeru pojava bolečin je priporočljiv obisk zdravnika, ki postavi ustrezno diagnozo, nato pa se bolečine praviloma odpravlja konzervativno s fizioterapijo in vadbo.

---

---

Literatura

1. Arnold, M. J. in Moody, A. L. (2018). Common Running Injuries: Evaluation and Management. American family physician, 97(8), 510–516.
2. Buchanan, B. K. in Kushner, D. (2022). Plantar Fasciitis. V StatPearls. StatPearls Publishing.
3. Draghi, F., Gitto, S., Bortolotto, C., Draghi, A. G. in Ori Belometti, G. (2017). Imaging of plantar fascia disorders: findings on plain radiography, ultrasound and magnetic resonance imaging. Insights into imaging, 8(1), 69–78. https://doi.org/10.1007/s13244-016-0533-2
4. Lareau, C. R., Sawyer, G. A., Wang, J. H. in DiGiovanni, C. W. (2014). Plantar and medial heel pain: diagnosis and management. The Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 22(6), 372–380. https://doi.org/10.5435/JAAOS-22-06-372
5. Lee, S. Y., McKeon, P. in Hertel, J. (2009). Does the use of orthoses improve self-reported pain and function measures in patients with plantar fasciitis? A meta-analysis. Physical therapy in sport : official journal of the Association of Chartered Physiotherapists in Sports Medicine, 10(1), 12–18. https://doi.org/10.1016/j.ptsp.2008.09.002
6. McPoil, T. G., Martin, R. L., Cornwall, M. W., Wukich, D. K., Irrgang, J. J. in Godges, J. J. (2008). Heel pain–plantar fasciitis: clinical practice guildelines linked to the international classification of function, disability, and health from the orthopaedic section of the American Physical Therapy Association. The Journal of orthopaedic and sports physical therapy, 38(4), A1–A18. https://doi.org/10.2519/jospt.2008.0302
7. Pearce, C. J., Seow, D. in Lau, B. P. (2021). Correlation Between Gastrocnemius Tightness and Heel Pain Severity in Plantar Fasciitis. Foot & ankle international, 42(1), 76–82. https://doi.org/10.1177/1071100720955144
8. Taunton, J. E., Ryan, M. B., Clement, D. B., McKenzie, D. C., Lloyd-Smith, D. R. in Zumbo, B. D. (2002). A retrospective case-control analysis of 2002 running injuries. British journal of sports medicine, 36(2), 95–101. https://doi.org/10.1136/bjsm.36.2.95
9. Tenforde, A. S., Yin, A. in Hunt, K. J. (2016). Foot and Ankle Injuries in Runners. Physical medicine and rehabilitation clinics of North America, 27(1), 121–137. https://doi.org/10.1016/j.pmr.2015.08.007

---

Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.