Vnete pokostnice – kaj pa zdaj?

Vnete pokostnice ali medialni tibialni stresni sindrom so bolečine na prednjem delu meč, ki se pojavijo ob vadbi in se poslabšajo z nadaljevanjem le-te. Prisotna je bolečina na dotik, stanje pa se izboljša ob počitku. Poškodba se pojavi pri do 20% tekačev, bolj pa so ji podvržene ženske.

Je fitnes oziroma vadba za moč primerna za otroke?

Vadba za moč v otroštvu predstavlja priporočeno obliko vadbe, saj je le-ta ključna za kasnejše varno in bolj učinkovito dviganje dodatnih bremen, poleg tega pa ugodno vpliva tudi na razvoj kosti, vezi in kit ter zmanjšuje dovzetnost za poškodbe.

Kaj je stresni zlom?

Stresni zlom je posebna vrsta zloma, do katere pride ob ponavljajočih obremenitvah na kosti in ob neustrezni obnovi le-teh. Glede na šport predstavljajo od 0,7% do 20% vseh športnih poškodb. Stresnim zlomom so bolj podvrženi športniki iz športov, ki vključujejo tek in skoke, med dejavnike tveganja pa štejemo tudi spol (večje tveganje pri ženskah), prehranske in hormonske motnje, biomehanske nepravilnosti, obutev in podlago, na kateri se šport ali aktivnost izvaja. Glede na mesto poškodbe so najbolj izpostavljene golenica in mečnica ter kosti stopal. Za diagnosticiranje stresnih zlomov se večinoma uporablja magnetna resonanca, zdravljenje pa je pogosto konzervativno ter, glede na stopnjo in mesto poškodbe, traja od 2 do 10 tednov.

Šport in kosti

Kosti so posebna oblika vezivnega tkiva v človeškem telesu, ki telesu daje obliko in oporo, tvori sklepe ter omogoča gibanje. Kosti namreč delujejo kot vzvodi oziroma ročice navora, saj se nanje pripenjajo mišice. Posebnost kosti je, da se te nenehno preoblikujejo glede na mehanske obremenitve, vpliv hormonov in kalcija. Nizka kostna gostota, ki je močno povezana s spolom, hormoni, prehrano ter življenjskim slogom, lahko vodi v različne akutne poškodbe in kronične bolezni kostnega tkiva, ki pa jih lahko med drugim do neke mere uspešno preprečujemo tudi z vadbo in ustrezno prehrano.

Ali so športniki današnjega časa res boljši od prejšnjih?

Avtor: Sara Homan, diplomirana kineziologinja Športniki nas vsakoletno navdušujejo s svojimi rekordi in novimi podvigi, ki premikajo meje mogočega. Če se obrnemo nazaj v preteklost, vidimo, kako zelo se je vsak šport spremenil. Pri vseh je prišlo do izboljšanja tehnike, opreme, novih pristopov treningov. Spremenili pa so se tudi športniki, saj so si bili včasih … Nadaljuj z branjem Ali so športniki današnjega časa res boljši od prejšnjih?

Mladinska športna tekmovanja – da ali ne?

Športna tekmovanja za otroke in mladostnike so danes organizirana za vedno mlajše starostne kategorije, tudi na mednarodnem nivoju. Na teh tekmovanjih se pojavlja problem razvrščanja otrok v tekmovalne kategorije, saj sistem ne upošteva razlik v biološkem razvoju otrok, otroci z zaostankom v biološkem razvoju zato šport pogosto zapustijo. Tekmovanja so v veliki meri organizirana po pravilih za odrasle, takšen sistem pa omogoča prezgodnjo specializacijo otrok za doseganje vrhunskih rezultatov v mladinskih kategorijah.

Mladi športniki, ki spijo manj kot 8 ur dnevno, so skoraj dvakrat bolj podvrženi poškodbam

Spanje predstavlja najbolj enostavno in obenem tudi najbolj učinkovito metodo regeneracije. Kljub temu pa se ga nemalokrat zapostavlja in se več pozornosti posveča drugim, bolj "modernim" metodam regeneracije. Dovolj kvalitetnega spanja je nujno za ustrezno fiziološko in kognitivno stanje organizma, tako pri odraslih, kot tudi (če ne še bolj) pri otrocih in mladostnikih. Pri športnikih pa nezadostna količina in kvaliteta spanca vplivata na slabšo športno zmogljivost in večjo podvrženost boleznim in poškodbam.

Preventiva pri poškodbah zadnje lože

Poškodbe zadnje lože so v športih, ki zahtevajo veliko hitrost teka (nogomet, atletika), ene najpogostejših, obenem pa imajo tudi visoko tveganje za ponovno poškodbo. Iz tega razloga bi morala boj proti tovrstnim poškodbam predstavljati predvsem preventiva, da do poškodbe sploh ne pride. Če pa do poškodbe pride, mora biti rehabilitacija ustrezna in popolna, da na mestu poškodbe ni zaraščanja brazgotinastega tkiva, ki dodatno poveča možnost za ponovno poškodbo.

Kaj je propriocepcija in zakaj jo trenirati?

Propriocepcija je sposobnost organizma, da zavestno in podzavestno zaznava položaje delov lastnega telesa v prostoru (Vravnik, 2014). Je zmes ravnotežja, agilnosti in koordinacije. Trening propriocepcije je zato uporaben predvsem kot preventiva pred poškodbami (tako športnimi kot drugimi) in za izboljšanje učinkovitosti tehnike gibanja, kar se (lahko) izkaže v izboljšanju tekmovalnega rezultata.

Tek in vaje za moč

Vadba moči naj bi predstavljala pomemben dodatek zaokroženemu programu vzdržljivostnih treningov, v program pa naj bi se jo vpeljalo postopno. Dodatno se vsekakor priporoča tudi redno izvajanje vadbe za stabilnost trupa.

Kategorija: Blog